Coaching in nevroznanost

Nevroznanost je eno najbogatejših področij znanosti čeprav spada pod medicino, temelji na fiziologiji in biologiji ter je sestavljena iz številnih posebnih področij nevroznanosti. S preučevanjem živčnega sistema uporablja pridobljeno znanje za razlago vloge njegovih posameznih delov pri nadzoru organizma. Pravzaprav temelji na tem, kako naše telo, torej živčni sistem, obdeluje informacije, jih prenaša, uporablja in ustvarja odziv bodisi v obliki čustev bodisi v obliki vedenja. Povezava s coachingom je prav v obdelavi informacij in razvoju neke vrste vedenja. Kar omogoča učinkovitost coachinga, je pojav nevroplastičnosti možganov, ki opisuje, kako se v odrasli dobi naši možgani spremenijo, z rednim ponavljanjem in učenjem določenih vzorcev vedenja pa dosežemo, da te nove procese sprejmemo kot navado in spremenimo tisto, kar nas je motilo, zato se lahko razvijamo kot oseba.

Nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se spreminjajo glede na izkušnje in dolgotrajno ponavljanje določenih vzorcev. Nevroplastičnost omogoča učenje in spremembe vedenja, če te lastnosti ne bi imeli, se naši možgani v odrasli dobi ne bi mogli spreminjati, kar bi pomenilo nezmožnost učenja, spreminjanja, pa tudi okrevanja po poškodbah, povzročenih neposredno fizično ali kot posledica travme. Nevroni (gradniki in funkcionalne enote živčnega sistema) med seboj ustvarjajo nove povezave glede na proces učenja in razvoj spomina. Coaching uporablja nevroplastičnost za odpravljanje stvari, ki nas motijo, z njim lahko odpravimo določene fobije iz preteklosti, razvijemo nove načine razmišljanja in spremenimo vzorce vedenja, ki se jih posameznik želi znebiti.

Razumevanje povezave med nevroznanostjo in coachingom pomaga pojasniti, kako možgani podpirajo spremembe in preobrazbo.

Nevroznanost in pojav nevroplastičnosti potrjujeta, kar je vsem že znano, resnične spremembe so težje, kot si mislimo, vendar niso nemogoče. V primeru, da oseba, s katero želite doseči določene rezultate, ne pozna osnov nevroznanosti, ne bo mogla izkoristiti prednosti nevroplastičnosti in rezultati bodo le redko zadovoljivi. Samo informacije v obliki nasvetov in motivacije niso dovolj za spremembo, pomembno se je zavedati, da je za vsako preobrazbo potrebna redna in stalna osredotočenost na to, kar želimo doseči, torej nove priložnosti in novi vzorci vedenja. Sprememba zahteva pozitivna in aktivna dejanja.
Zakaj se je tako težko spremeniti?

Naši možgani so evolucijsko strukturirani tako, da nas odvračajo od sprememb, ko prejmejo signale iz drugih delov telesa o spremembi v okolju, se ji uprejo in nas poskušajo obdržati na mestu. Del možganov, ki je za to odgovoren, je orbitofrontalna skorja, ogenj pa dodatno podžiga amigdala. Amigdala je, preprosto povedano, odgovorna za strah, na dražljaj pošlje negativen odziv. Zato se moramo zavedati kemije v naših možganih in priznati, da refleksno delovanje ni vedno najboljše. Coach zato poudarja ta korak in uči ljudi, naj se osredotočijo na to, kar si resnično želijo, in razvijejo moč volje, ki je potrebna, da minejo refleksni signali, ki jih pošilja naš živčni sistem.

Pomembno vlogo pri našem vedenju ima tudi prefrontalni korteks, tj. korteks sprednjega dela možganov. Deluje tako, da misli in dejanja usklajuje s cilji, ki prihajajo od znotraj. Ima pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev, načrtovanju, razlikovanju nasprotujočih si misli, določanju dobrega in slabega ter povezovanju posledic s trenutno dejavnostjo. V prefrontalnem korteksu se začnejo spremembe, usmerja delo k določenemu cilju in predvideva izid dejanja. Iz vsega navedenega je razvidno, da nam prefrontalna skorja omogoča učenje novih pravil in vzorcev, zato je podvržena nevroplastičnosti.

Čeprav se sliši preprosto, je v resnici zelo zapleteno, saj fizično ustvarjate nove povezave med celicami živčnega sistema. Deli živčnega sistema, kot so bazalni gangliji in simpatični živčni sistem, delujejo refleksno, saj so od njih odvisni vsi naši odnosi z ljudmi, odzivi na nove situacije in še marsikaj drugega. Coaching je odličen način, da se naučite uporabljati značilnosti možganov, kot je nevroplastičnost, za razbijanje nekaterih vzorcev vedenja, ki jih ne upravljamo zavestno, temveč so postali del naše rutine in jih možgani upravljajo sami. Čeprav je pot dolga in zahteva napor, se na koncu obrestuje, spremembe pa so fizične, saj so na ravni našega živčnega sistema, živčni sistem pa upravlja naš celoten organizem.